Bollettino valanghe

Danes, v petek, bo oblačno in ponekod megleno, padavine bodo postopo ponehale. Meja sneženja bo na okoli 1600 m. Pihal bo šibak do zmeren jugozahodnik. V soboto bo v sredogorju na primorski strani dinarsko-alpske pregrade oblačno in tudi megleno, ponekod bo občasno rahlo deževalo. Tudi drugod se bodo po grebenih zadrževali oblaki. Nekaj sonca bo v vzhodnem delu naših gora. Ničta izoterma se bo čez dan dvignila nad 2500 m. Pihal bo zmeren jugozahodnik, ki se bo popoldne nekoliko okrepil. V nedeljo bo dokaj sončno, predvsem po grebenih zahodnih in južnih Julijcev ter predgorja se bo zadrževala oblačnost, drugod jo bo manj kot v soboto. Pihal bo okrepljen jugozahodnik. Ničta izoterma bo nad 3000 m nadmorske višine. Tudi v ponedeljek bo dokaj sončno s precej koprenaste oblačnosti, popoldne bo možna kakšna ploha.

V zadnjih dneh je bilo v gorah toplo in deževno, vsaj občasno je deževalo do najvišjih vrhov. Danes se je meja sneženja spustila do nadmorske višine okoli 1600 m, ničta izoterma je na okoli 1800 m. Prožili so se majhni do srednje veliki plazovi mokrega nesprijetega snega, ponekod tudi talni plazovi. Snežna odeja je na površini mokra, pod 2000 m mokra vse do tal. Višje je na starem snegu do okoli 10 cm svežega. Pod okoli 1800 m je precej snega skopnelo. Snežna odeja je mokra, marsikje premočena do tal. Zaradi nekoliko hladnejše zračne mase bo plazenje danes, v petek, manj verjetno kot v preteklih dneh, a še vedno možno predvsem pod nadmorsko višino okoli 2000 m. Možni bodo tudi talni plazovi in podiranje opasti. V soboto pa se bo zaradi ponovnega dviga temperature verjetnost proženja plazov le malo povečala, v nedeljo in ponedeljek pa bo zaradi bolj sončnega vremena večja možnost plazenja od sredine dopoldneva dalje. Sicer se bo sneg počasi sesedal in talil ter dolgoročno stabiliziral. Tudi nove krajevne padavine, ki so predvidene za naslednji teden, ne bodo bistveno povečale plazovne nevarnosti, le v visokogorju, nad okoli 2200 m, kjer je snega še precej, bo toplo vreme možnost spontanega plazenja s strmih pobočij spet nekoliko povečalo..

Nevarnost proženja snežnih plazov je pod okoli 2000 m ZNATNA, 3. stopnje. Snežna odeja je večinoma mokra in marsikje premočena do tal. Dež je zmanjšal sprijetost vrhnjih plasti snežne odeje tudi v visokogorju, ponekod je povzročil nasičenje celotne snežne odeje z vodo. Snežna odeja je zato manj stabilna. Plazovi mokrega sprijetega in nesprijetega snega se lahko sprožijo spontano ali ob majhni obremenitvi. Možni so tudi talni plazovi in podiranje opasti. Nad 2000 m je zaradi ohladitve snežna odeja prehodno nekoliko bolj stabilna, zato je tam splošna nevarnost ZMERNA, 2. stopnje.