Boletín de aludes

Danes, v sredo, bo jasno, pihal bo šibak do zmeren severni veter. Glede na pretekle dni bo topleje. Temperatura na 1500 m bo okoli 5 °C na 2500 m pa okoli -1 °C. Jutri bo v gorah večino dneva jasno. Pihal bo šibak severovzhodnik. Hladilo se bo, temperatura na 1500 m bo okoli -2 °C, na 2500 m pa okoli -4 °C. V petek bo pretežno oblačno. Ob koncu tedna bo vnovič nekoliko topleje. V soboto zvečer in v noči na nedeljo so možne manjše snežne padavine.

Snežna odeja se je v zadnjih dneh počasi preobražala. Z izjemo naših najvišjih vrhov je zgornja plast snega na debelo pomrznila in zdrži veliko obremenitev - tudi v zametih in na zelo strmih pobočjih. Na najvišjih vršacih take trde plasti verjetno ni, zato tam ob veliki obremenitvi posebno v zametih še lahko preobremenimo katero od šibkih mest globlje v snežni odeji. Danes, v sredo, se bo na prisojnih straneh do višine okoli 2300 m zaradi sonca in dnevne otoplitve površina snežne odeje omehčala, ponoči pa vnovič pomrznila.

V noči na soboto in v soboto dopoldne je zapadlo do 15 centrimetrov suhega snega, ki na nevarnost snežnih plazov nima vpliva z izjemo svežih strmih zametov, kjer so ti nastali na pomrznjeni podlagi. Tam se ob veliki obremenitvi lahko sproži manjši kložast plaz. Ob sončnem vremenu na prisojah poteka srenjenje. Debelina skorje na površini snežne odeje je odvisna od nadmorske višine, osončenost in naklonine. V osojah sneg ostaja rahel. Do konca tedna se bo snežna odeja počasi preobražala, na prisojah visokogorja se bo krepila skorja, drugod bo sneg ostal bolj rahel. Stabilnost snežne odeje bo ostala podobna.

Nevarnost snežnih plazov je v Julijcih in zahodnih Karavankah nad nadmorsko višino okoli 2300 m ZMERNA, 2. stopnje, drugod pa MAJNHA, 1. stopnje. Predvsem so nevarna strmejša pobočja z napihanim snegom, kjer lahko ob večji obremenitvi sprožite kložasti plaz. Vetru izpostavljene lege so spihane; snežni zameti so predvsem na severnih in vzhodnih straneh grebenov in prevalov ter v grapah. Težava so pomrznjene in poledenele snežne površine, brez uporabe ustrezne opreme je verjetnost zdrsa velika. Pod okoli 2300 m je snežna odeja večinoma stabilna, le v zavetrnih legah so tu in tam manjše snežne akumulacije, ki se lahko na strmih pobočjih pod obremenitvijo speljejo in povzročijo padec ali zdrs po trdi podlagi. Predvsem na prisojnih pobočjih je zaradi sonca in dnevne otoplitve možen manjši plaz mokrega snega.